Na srečo sem zelo hitro našla lastnika, ki je izgubil nočni daljnogled, ampak ni bil od gospoda, ki sem ga spoznala nekaj dne pred tem. Znanka mi je dala zelo dobro idejo, kje naj poskusim najti lastnika. Predlagala je, naj kontaktiram lovsko trgovino, o kateri se jih že nekajkrat govorila in povprašam njih, kje bi lahko iskala lastnika. 

Ker je lovska trgovina zelo blizu, sem se določila, da bom stopila kar do njih in se tam pozanima, ali mi lahko pomagajo. Na srečo so bili zelo prijazni in so mi povedali, da obstaja skupina na Facebooku, kjer je zelo veliko ljudi, ki se ukvarjajo s tem športom. Ko sem prišla domov, sem takoj objavila v tej skupini, da sem našla nočni daljnogled in da iščem lastnika. Ni bilo več kot eno uro, se je oglasil gospod, ki je točno opisal nočni daljnogled in tudi lokacijo, kjer je predvideval, da se je izgubil. Vse se je ujemalo in lahko sem se z njim dogovorila, da pride po nočni daljnogled, da ga lahko najprej uporablja.

Čez nekaj dni se je starejši gospod res oglasil po nočni daljnogled in mi prinesel še eno bombonjero v zahvalo. Res mu ne bi bilo treba seveda, saj res nisem naredila ničesar velikega: Vse skupaj mi je vzelo kakšno uro časa ali pa dve, pa še to sem praktično naredila vse spotoma, ko sem urejala druge stvari. 

Ko sem oddala nočni daljnogled, sem bila zelo vesela, saj sem sem našla pravega lastnika in sem vesela, da je izgubljeni predmet našel pot domov. Na hitro sem tudi pogledala, koliko stanejo takšni daljnogledi in sem bila kar presenečena, da je bila gospod tako pozabljiv, da mu je to uspelo pozabiti sredi gozda. Po tihem sem se vprašala, kaj bi bilo, če bi nočni daljnogled, našel kdo, ki ni tako pošten kakor jaz. …