Ker sama, ko sem končala svoje šolanje nisem bila veliko na igriščih, tudi nisem sledila, kako se športni podi spreminjajo in kako kakovostne in mehke že delajo. Ko sem postala mama sina, ki trenira košarko, pa sem seveda tudi jaz bila deležna, da sem kdaj šla z njim na košarkaško igrišče, da sva skupaj igrala.

Ko sem šla prvič nazaj na igrišče svoje šole, pa sem bila pozitivno presenečena, kako dobri športni podi so bili narejeni. Nisem mogla verjeti, da so tla bila mehka, tako so vsi padci otrok manj boleči, že po sami barvi tla sem videla, da je vse drugače, a sem enostavno mislila, da so pač pobarvana tla, ko pa sem stopila na njih, sem videla, da so to čisto drugi športni podi, kot pa takrat, ko smo mi hodili v šolo in je enostavno bil beton. 

Ti športni podi, ki se delajo sedaj imajo prednosti:

• Otroci če padejo se ne poškodujejo,
• Veliko manj bolečin pri samem padcu,
• In seveda manj trpijo njihova kolena, ker so tla mehkejša.

Čas gre naprej in ko sem začela opazovati imajo sedaj skoraj vsa igrišča takšna tla. Bravo za proizvajalce in tiste, ki to delajo. Sedaj me je kar manj strah, ko vem, da je moj otrok na igrišču, ker vem da so športni podi mehki in tudi, če pade ali ga nekdo porine ne bo imel takoj poškodovanih kolen. Zato nimajo otroci v šoli več poškodovanih kolen! Malo heca, a vendarle je tukaj nekaj resnice.

Prav prijetno je danes igrati košarko, ko so takšna tla, resnično si bilj sproščen, ker tudi če padeš, ne boli tako, kot če bi z koleni padel na beton, še sama sem bolj sproščena in več si upam, kajti padci so nežnejši in manj boleči, ti športni podi pa so zakon in želela bi si, da jih imajo v čisto vseh osnovnih šolah.

 …